Ko se je vse zaprlo in smo se umaknili v svoje domove oziroma v svoje varno zavetje, se je digitalizacija v tem primeru bila odlična priložnost in možnost, da smo tudi od doma na tekočem. Se pravi, da sedaj skušamo na en način se »obratovati« oziroma funkcionirati od doma.

Delo od doma. Šolanje na daljavo. Virtualni sestanki. On-line predavanja. On-line tečaji.

Lahko bi še naštevala, v tem članku pa ciljam bolj na razna e-izobraževanja. Nekatera podjetja so začeli nuditi brezplačne spletne tečaje, brezplačna predavanja pa brezplačne podpore v času karantene, za kar je v trenutni situaciji odlična »investicija« oziroma promocija za organizacije in podjetnike oziroma podjetja ter za ljudi, ki si želijo tudi maksimalno izkoristiti svoj čas in investirati tudi v svoje znanje v kriznem obdobju, da se bodo tudi znali rešiti oziroma v prihodnje tudi izkoristili svoj pridobljen čas.

V bistvu je to res idealen čas, da začnemo opažati številne prednosti digitalizacije (odpravlja namreč geografske in časovne ovire hkrati še dobimo dodatna gradiva) in v najboljšem primeru tudi dober izkoristek svojega časa. Ravno pri nekaterih področjih pa digitalizacija prinaša še prednosti kot so spletne banke, vpisovanje podatkov, oddaja e-vlog, itd.

Hkrati pa smo tudi v tem »nevidnem« kaosu malce zanemarili ranljive skupine, ki doživljajo tudi karanteno. V najslabšem primeru »dvojno« karanteno – v fizičnem smislu hkrati v informacijskem smislu. Različne ranljive skupine imajo svoje potrebe, tukaj pa bom bolj osredotočila na gluho skupnost in na naglušne osebe, ki tudi potrebujejo določene prilagoditve glede digitalizacije. Kljub temu je nam ravno digitalizacija prinesla največ! Preko video-klica lahko opravimo nešteto klicev, lažje spremljamo novice hkrati tudi smo bolje na sledečem, kaj se »dogaja« po svetu, kakor nekoč – ko so hitreje poročali preko radia, in smo vedno izvedeli za dan kasneje. Hkrati pa se pojavljajo še druga vprašanja glede večje vključenosti uporabnikov z okvaro sluha (gluhih in naglušnih).

Ravno informacije na spletu so vsem nam dostopne, ne glede na oviranost.

Ob tej obilici informacij, se pojavljajo tudi posamezniki, ki so tudi željni novih informacij, znanj hkrati ključnih informacij v trenutni situaciji hkrati še drugih investicij v nova znanja. Jaz, sama kot gluha oseba, ki sebe označujem kot zelo radovedno osebo, ki zelo rada raziskuje in skuša voditi svoje podjetje – mi je bilo v izziv ohranjati mirno kri, ko sem dobivala razne elektronske pošte in ponudbe na socialna omrežja, da bodo nudili brezplačna predavanja preko FB prenosa v živo ter brezplačne spletne tečaje pa lahko bi še naštevala v nedogled, kaj vse se je spremenilo v prvem tednu karantene. Res je, da so z digitalizacijo začeli že prej, vendar nisem tolikšnega vpliva čutila kot sem v tem tednu, ker sem imela dostop do knjižnic, do raznih »fizičnih« predavanj, kjer sem se lahko dogovorila oziroma poiskala pravočasno tolmača za znakovni jezik in sem lahko prišla na »fizična« predavanja… Poleg tega je v današnji družbi izobrazba eden izmed ključnih dejavnikov, ki omogoča pridobitev materialnih dobrin in vzpostavitev socialnih mrež – ravno izobraževanje v svojem jeziku je tudi ključno. Obstajajo tudi še drugi izzivi pri pisnih vsebin, ker nekaterim gluhim uporabnikom slovenskega znakovnega jezika jim je pisni jezik kot drugi jezik. O tem pa kdaj drugič. 😊

Hkrati bi rada tudi tukaj z vami podelila kratko besedilo o ciljih digitalizacije, kjer sem našla na spletu. Mnenja sem, da jih je resnično zelo dobro upoštevati, kadar delamo na tem. Če so res vsi cilji izpolnjeni, verjamem pa, da bi s skupnimi močmi dosegli – pravično – digitalizacijo za vse.

CILJI DIGITALNEGA OKOLJA

  • pametna uporaba digitalizacije (varna, nemoteča, spodbudna);
  • kompetence za življenje in poslovanje v novem okolju sprememb
  • aktivnost in zadovoljstvo ljudi v novem svetu
  • uporabniku – ljudem prijazno življenje
  • večja dodana vrednost produktov in poslovanja
  • prijaznost do okolja – trajnostni razvoj in bivanja
  • premičnost – razporeditev virov za vse
  • pravica – ne-omejevanje dostopa do virov

(Vir: http://zrz.si/wp-content/uploads/2018/11/1_Igor-Zorko_dig.kompetence.pdf)

Pri tem pa bi predlagala, da tudi poskusite ob teh ciljih tudi upoštevati potrebe družbe in potrebe ranljivih skupin hkrati katera ciljna populacija je v vašem podjetju oziroma organizaciji. Ko prehajamo v obdobje digitalizacije, se pojavljajo tudi novi izzivi pri dostopnosti ranljivih skupin kot so:

  1. Digitalna vključenost
  2. Spletna dostopnost
  3. Cenovno-dostopne rešitve

Sigurno so tukaj še druge izzive pri premagovanju teh ovir.

Kako pa bi izgledalo idealno mesto digitalne dostopnosti za gluhe in naglušne?

  • Podnapisi

Podnapisi nam (gluhim in naglušnim) omogočajo, da istočasno lahko spremljajo dialog in delovanja »videoposnetka/programa«.

  • Prepisi (Opis vsebine)

Zagotavljanje prepisa (opis videoposnetkov, na primer – na objavi videoposnetka prevedemo videoposnetek v tekstu – tu se izgubi še posredovanje časovnih informacij v vsebini videoposnetka) je še en odličen način za gluhe in naglušne uporabnike, da spremljajo in uporabljajo drug način za spremljanje vsebin (vendar to ne sme nadomestiti podnapise).

  • Kakovosten, jasen zvok z minimalnim hrupom v ozadju

Kakovostni zvok bo olajšal zagotavljanje natančnih podnapisov hkrati slaba kakovost zvoka tudi tolmačem otežuje zajem vseh informacij oziroma izgovorjenih besed, kar vpliva tudi na kakovost tolmačenja vsebin.

In to bo tudi naglušnim omogočilo boljše razumevanje govora.

  • Vključevanje uporabe znakovnega jezika

Slovenski znakovni jezik je vizualni jezik in je jezik kot slovenščina. Namreč ima svojo strukturo, svojo slovnico hkrati pri tem jeziku se temelji na uporabi rok, mimike obraza, oči in telo. Toplo pozdravljam možnost, da se razna besedila, tekste na spletnih straneh oziroma videoposnetkov, prevede v znakovni jezik in tako postane še bolj dostopen posameznikom, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik in niso vešči slovenščine. V nasprotnem primeru pa je dobrodošlo, da so pisne vsebine jasne in enostavne za razumevanje, da niso vključeni slengi in žargoni pa da je vidna struktura vsebine.

S tem bomo veliko pripomogli pri vključevanju v družabno življenje hkrati tudi še dostop do informacij, ki jih nudijo spletna mesta. Povrh, jaz kot gluha »radovedna« oseba, bi bila zelo vesela, da se mi odprejo še te možnosti pri dostopu do prejema informacij preko teh kanalov.

Ali so ranljive skupine del vaše ciljne skupine? Je tudi vaš cilj narediti še bolj dostopno digitalizacijo za te ciljne skupine, mi le pišite in bomo s skupnimi močmi poiskali skupne rešitve ter tako naredili bolj dostopnejšo digitalizacijo!