Tolmačenje slovenskega znakovnega jezika ima ključno vlogo pri zagotavljanju enakih možnosti za gluhe osebe. Tolmač s svojim delom omogoča, da informacija prehaja med dvema jezikovnima in kulturnima skupnostma – slišečo in gluhimi – ter s tem gradi most med njima.

Kaj je tolmačenje? 

Tolmačenje  znakovnega jezika pomeni prenos pomena iz govornega jezika v znakovni jezik in obratno. Ne gre zgolj za prevajanje besed, temveč za posredovanje sporočila, konteksta in čustva v jeziku, ki ima popolnoma drugačno strukturo, slovnico in vizualno naravo. Tolmač mora zato poleg odličnega znanja obeh jezikov razumeti tudi kulturne posebnosti obeh skupnosti.

Pomen tolmača v družbi

Tolmač je ponavadi ključna vez med gluhimi osebami in slišečim okoljem. Njegovo delo omogoča vključevanje gluhih oseb oziroma uporabnikov znakovnega jezika v:

  • izobraževanje,
  • zdravstveni sistem,
  • delovno okolje,
  • kulturne in družbene dogodke,
  • upravne in pravne postopke…

S tem tolmačenje neposredno vpliva na dostopnost informacij, enakovrednost v komunikaciji ter kakovost življenja gluhih oseb.

Poklic z veliko odgovornostjo

Tolmačenje v SZJ zahteva visoko stopnjo etičnosti, strokovnosti in nevtralnosti. Tolmač mora varovati zaupnost informacij, delovati nepristransko in spoštovati identiteto ter potrebe gluhe osebe. Hkrati mora biti sposoben prilagajanja – vsak govorec, vsak kontekst in vsaka situacija so drugačni, zato je tolmač v stalnem procesu učenja in refleksije.

Kakovostno tolmačenje kot del dostopne družbe

Dostopnost ni le tehnična prilagoditev – je vprašanje človekovih pravic. Kadar je kakovostno tolmačenje zagotovljeno, imajo gluhe osebe enak dostop do znanja, zdravja, informacij in kulturnih vsebin. S tem družba postane bolj vključujoča in pravična. Tolmač je torej most, ki omogoča dvosmeren pretok informacij in razumevanja med gluhimi in slišečimi.

Tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku ni le poklic – je odgovorno poslanstvo, ki odpira vrata razumevanju, spoštovanju in povezovanju med ljudmi.